O župniji Ljubljana Sv. Peter

Župnija Ljubljana Sv. Peter stoji na robu mestnega središča, v bližini Ljubljanice in Univerzitetnega kliničnega centra. Včasih je bila središče velike prafare, ki je obsegala območje celotne Ljubljanske kotline. Zagotovo je najstarejša župnija v Ljubljani, na kar kažejo župnijski spisi iz 12. stoletja, sama cerkev pa naj bi na tem mestu stala že okoli leta 800.
V jubilejnem letu 2000 je tako praznovala 1200-letnico cerkve in 1050-letnico župnije.

Zgodovina prafare

V 8. stoletju naj bi bila na območju šempetra, po​​d okriljem Oglejskega patriarhata, ustanovljeno eno najpomembnejših misijonskih središč na naših tleh.
Območje pražupnije je s svojimi vikariati segalo globoko v zaledje Ljubljanske kotline, po nekaterih virih tudi do Vipavskega in Tolminskega. O pomembnosti župnije v karolinških časih ter kasneje na Kranjskem nam pričajo mnogi pisni viri.
Zgodovina cerkve

Zanesljivih virov o tem, kdaj je nastala cerkev svetega Petra, ni. Prvič je omenjena leta 1227, vendar naj bi do takrat stala že več stoletij. Znano je, da je na tem mestu stalo svetišče s pokopališčem. Prva izpričana prezidava se je zgodila v 14. stoletju, ko naj bi povečali oltarni del, dodali gotske elemente ter prestavili zvonik.

Podobo gotske cerkve lahko vidimo na upodobitvah iz 17. stoletja, med drugim tudi na bakrorezih Janeza Vajkarda Valvasorja. V času turških vpadov je bila cerkev večkrat požgana in uničena, v tem času pa ni doživela temeljitih obnov.
Veliko zaslug za obnovo dotrajane cerkve ima ljubljanski škof Tomaž Hren.
Končno obliko je tako dobila v času baroka, med leti 1726 in 1731, ko je obnovitvena dela prevzel tržaški arhitekt Giovanni Fusconi. Cerkev so prezidali, vendar je ohranila triladijsko bazilikansko zasnovo s prečno ladjo, dogradili pa so kupolo, ki se zgleduje po beneški cerkvi San Salvatore arhitekta Andree Palladia.
Kasneje, po slovitem ljubljanskem potresu leta 1895, so cerkvi dozidali kor ter izgled prilagodili novim umetnostnim kriterijem.
Svojstven pečat je na cerkvi pustil arhitekt Ivan Vurnik. V želji po modernizaciji cerkvenega in mestnega izgleda je tako leta 1938 nastalo pročelje cerkve, ki je do današnjega dne nespremenjeno. Na fasadi je bil odstranjen ves historični dekor, ki ga je nadomestila monumentalna betonska stena. Na vrhu je pet mozaikov s podobami Jezusa in evangelistov. Vhod obeležujeta dva masivna stebra, ki nosita mozaik, nad katerim je velika tiara, ki predstavlja simbol papeštva.